Hodimo drug mimo drugega, povsem brezbrižno ... Obkroženi smo z ljudmi, ki jih jemljemo kot samoumevne ...
Prijatelje, ki jih lahko kadarkoli pokličemo, četudi je ura že krepko čez polnoč …
Mamo, ki nam skuha najboljše nedeljsko kosilo …
Ali sodelavko, ki nam vsako jutro skuha kavo, tudi tista jutra, ko se že navzven držimo malce bolj kislo ...
Kdaj smo komurkoli od njih nazadnje povedali, koliko nam pomenijo?
Današnji dan je namenjen točno temu – da izberemo 5 ljudi, ki jim v zadnjem času preprosto nismo hoteli, nismo upali ali pa smo jim enostavno pozabili povedati, koliko nam pomenijo.
Lahko po telefonu, lahko po smsu – za tiste pogumnejše pa tudi iz oči v oči.
Rad te imam, ker si …
Za tiste, ki pa vam beseda "rad imeti" nikakor ne gre iz jezika, pa lahko to poveste z dobrimi mislimi
Nekoga moraš imeti rad,
pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen,
nekomu moraš nasloniti roko na ramo,
da se, lačna, nasiti bližine,
nekomu moraš, moraš,
to je kot kruh, kot požirek vode,
moraš dati svoje bele oblake,
svoje drzne ptice sanj,
svoje plašne ptice nemoči
- nekje vendar mora biti zanje
gnezdo miru in nežnosti -,...
(Ivan Minatti)
IMETI RAD ... 02.12.2019
Več ...
Hodimo drug mimo drugega, povsem brezbrižno ... Obkroženi smo z ljudmi, ki jih jemljemo kot samoumevne ...
Prijatelje, ki jih lahko kadarkoli pokličemo, četudi je ura že krepko čez polnoč …
Mamo, ki nam skuha najboljše nedeljsko kosilo …
Ali sodelavko, ki nam vsako jutro skuha kavo, tudi tista jutra, ko se že navzven držimo malce bolj kislo ...
Kdaj smo komurkoli od njih nazadnje povedali, koliko nam pomenijo?
Današnji dan je namenjen točno temu – da izberemo 5 ljudi, ki jim v zadnjem času preprosto nismo hoteli, nismo upali ali pa smo jim enostavno pozabili povedati, koliko nam pomenijo.
Lahko po telefonu, lahko po smsu – za tiste pogumnejše pa tudi iz oči v oči.
Rad/a te imam, ker si …
Za tiste, ki pa vam beseda "rad imeti" nikakor ne gre iz jezika, pa lahko to poveste z dobrimi mislimi ali preprostim toplim objemom.
Nekoga moraš imeti rad,
pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen,
nekomu moraš nasloniti roko na ramo,
da se, lačna, nasiti bližine,
nekomu moraš, moraš,
to je kot kruh, kot požirek vode,
moraš dati svoje bele oblake,
svoje drzne ptice sanj,
svoje plašne ptice nemoči
- nekje vendar mora biti zanje
gnezdo miru in nežnosti -,...
(Ivan Minatti)
