HUMANITARČEK
... ker verjamemo v dobro
Kaj vidite sestra,
kaj vidite sestra, kaj vidite.
Kaj mislite, ko me gledate?
Nespretna in nerodna žena,
že stara, brez moči,
ne sliši dobro in slabih je oči.
Drobi vso hrano in odgovarja,
ne uboga navodil in se po malem zanemarja.
Ne zmeni se za sporočene ji novice,
vsak dan izgublja čevelj ali nogavice.
Pusti, da se jo kopa, češe, da na stran,
in srečna je za vsak minuli dan.
Je to, kar mislite in se vam zdi?
Če je tako, odprite oči.
To, kar moja je podoba v vas,
je le privid, ampak to nisem jaz.
Naj vam povem, kdo sem jaz, ki tu sedi,
in se obnaša, kot želite vi.
Poglejte okrog sebe – koliko je starejših ljudi okrog tebe, ki bodo letošnji božič preživeli sami, z mislimi na spomine, ki so jim davanega leta ne-vem-katerega pohitrili utrip srca. Današnji dan posvetimo vsem starejšim v naši okolici.
Obiščimo babico, ki je nismo že zadnjih nekaj mesecev.
Odstopimo sedež starki na avtobusu.
Pojdimo na kavo in »domačico« k sosedi, za katero vemo, da živi sama.
Poslušajmo njihove spomine in zgodbe – nekoč bomo tudi mi sedeli tam nekje, pestovali spomine preteklih dni, da ne bi čutili samote.
GRČAVI BORCI IN BORKE 28.12.2019
ZA VSE BABICE IN DEDKE - naše, sosedove, nikogaršnje ...
Za Oskarja.